Drejc

Drejc Karničar je najmlajši sin dolgoletnih oskrbnikov Češke koče Anice in Andreja Karničar iz sedaj že lahko rečemo znamenite Karničarjeve družine. Skupaj s sestro Irmo in tremi brati Izidorjem, Lukom in Davom je svojo mladost preživel tesno povezan s hribi in smučanjem. Plezati je začel že pri petnajstih letih in alpinistični izpit opravil leta 1988, star 18 let.



Svojo strast do plezanja in smučanja je leta 1995 kronal s prvenstvenim spustom s himalajskega osemtisočaka Anapurne, ki jo je osvojil in presmučal skupaj z bratom Davom. Poleg Anapurne (8091m), je presmučal tudi vzhodno steno Matterhorna (4478m), se večkrat s smučmi spustil z Mont Blanca (4807m), v naših hribih pa po strmih stenah Bab, Dolgega hrbta, Kočne in Grintovca. Med zelo atraktivne sodi tudi spust po zaledenelem Sinjem slapu pod Češko kočo. Večino spustov je opravil s pokojnima bratoma Lukom in Davom in tako sodeloval pri postavljanju nekaterih mejnikov v alpinističnem smučanju. Na Anapurni je zaradi mraza utrpel izgubo vseh prstov desne noge in zato prenehal z  alpinističnim smučanjem v najvišjih gorah.

Dolga leta se je udeleževal turno smučarskih tekmovanj po Italiji, kjer sta leta 1993 z bratom Lukom osvojila tretje mesto v italijanskem pokalu Coppa delle Alpi. Je eden glavnih organizatorjev tekmovanja v turnem smučanju, ki ga na Jezerskem prirejamo že od leta 1996 in je od leta 1998 posvečen spominu na Luka Karničarja in Rada Markiča.  





Po končani Gimnaziji v Kranju je pričel s študijem na Fakulteti za šport in ga leta 1998 uspešno končal ter si pridobil naziv profesor športne vzgoje. Za svoje diplomsko delo s področja treninga turnega smučanja je dobil nagrado sklada Roka Petroviča. Svoje znanje je kot profesor športne vzgoje več kot 10 let prenašal na mladi rod v OŠ Matije Valjavca v Preddvoru in na domači podružnični šoli.

V mandatu 2006 - 2011 je bil član Strokovnega sveta za šport vlade RS. Kot dolgoletni trener in učitelj smučanja je deloval v domačem športnem društvu in več kot desetletje vodil jezerski alpinistični odsek. S svojim zgledom je za alpinizem in smučanje navdušil ter vzgojil celo generacijo mladih deklet in fantov. Poleg tega je vedno našel čas tudi za kulturo in petje, saj je sodeloval pri mnogih kulturnih prireditvah, v domačem cerkvenem pevskem zboru pa poje že od dopolnjene polnoletnosti.

Leta 1986 je bil prvič v reševalni akciji ob tragediji nizozemskih planincev na Kočni. Leta 1992 je opravil izpite za gorskega reševalca, po tragični smrti brata Luka in reševalskih kolegov nad Okrešljem, pa je prevzel vodenje društva Gorske reševalne službe na Jezerskem, ki jo je vodil več kot 20 let. V letih 2006 - 2010 je bil tudi podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije.




Skupaj z ženo Polono je bil kot naslednik svojega očeta pet let oskrbnik Češke koče na Spodnjih Ravneh, sedaj pa kot župan vodi eno najmanjših in najlepših slovenskih občin - Jezersko. Poleg odgovornega županskega dela še vedno najde čas in energijo, da na kmetiji poskrbi za živali, postreže goste in aktivno sodeluje pri vodenju domačije.