Naša kulinarika
Dostopnost naše ponudbe
V naši kulinariki uživajo gostje, ki so nastanjeni pri nas na Šenkovi domačiji, ne glede na tip nastanitve; sobe, apartmaji in prostor za kampiranje. Po predhodnem dogovoru pa tudi ostali gostje na Jezerskem in zaključene družbe, izven glavne turistične sezone. Za uživanje v naših kulinaričnih dobrotah je nujna predhodna najava, saj zaradi omejenih dejavnikov pridelave hrane, nimamo vedno na voljo dovolj surovin za vse vaše želje.
Večerje za goste kuhamo in strežemo od torka do sobote, ob vikendih (sobota in nedelja) pa imamo na voljo hrano čez dan tudi za mimoidoče obiskovalce Jezerskega in naše kmetije. Večerja je ob 18-ti uri in je 4-hodna, kosila pa so na voljo med 12-to in 15-to uro. Za vse želje izven tega časovnega okvira nas prosimo posebej kontaktirajte na info@senkovadomacija.si ali na telefon +386 41467008.
V hladnejšem delu leta strežemo obroke v dveh jedilnicah, ki sprejmeta do 25 oseb. Ena je v obnovljeni preužitkarski hiši, druga pa v pritličju stare hiše. V poletnem času so za posedanje na svežem jezerskem zraku urejene mize na naši zunanji terasi. Zraven terase je tudi zelenica z ležalniki in igrišče za otroke, med mizami pa se sprehajajo tudi kokoši in muce in zabavajo naše najmlajše goste.
Sami pridelamo večino
mesa in mesnih izdelkov ter
sezonske zelenjave.
Kisamo zelje, ki ga nato uporabljamo v kuhinji skozi vse leto. Jeseni pobiramo
slive v našem sadovnjaku in kuhamo marmelado ter izdelujemo sokove iz
jabolk, bezga, mete, melise in rdeče pese. Le-to vlagamo za solato in ohranjamo v naši kleti čez celo zimo za svežo uporabo.
Na Šenkovi domačiji si prizadevamo
ohranjati stare domače jedi, ki so jih kuhale naše babice in so neločljivo povezane z življenjem na kmetiji, praznovanji in spremembami letnih časov. Kulinariko prilagajamo tudi željam gostov in poskušamo
starim jedem vdihniti nov pomen.
Večino
sestavin za naše jedilnike
pridelamo in vzgojimo na naši kmetiji ali kupimo na sosednjih kmetijah. Na Jezerskem od žitaric pridelamo le piro, iz katere spečemo kruh z drožmi, ostale žitarice pa dobimo iz doline, kjer so razmere za pridelavo ugodnejše.
Masunjek na domačem kruhu,
ajdovi žganci z obaro,
golaž s kruhovimi knedli,
pečenice s kislim zeljem,
domači narezek, krompir iz domače njive in
metin sirup so biseri naše ponudbe, ki jim piko na i dodajo
buhtlji z domačo slivovo marmelado ali
šmorn s češpljevim džemom. Kruh pečemo sami in kdaj pa kdaj dodamo meniju
posmodule - kmečke pizze; testo - namazano s kislo smetano ter posuto z ocvirki ali domačimi zelišči.
Posebno mesto zasedajo jedi, ki so se jedle ob določenih praznikih.
Jezerski zos za pusta,
bula za veliko noč,
pohane šnite za sv. Florjana pa seveda
hrustljavo pečen jagenjček za vsak malo bolj praznični dan so pomembna kulinarična tradicija našega doma.
Ajdovi žganci
Ajdove žgance pri nas pripravljamo na koroški način;
s požiganjem. Tako so tudi res žganci in ne kuhanci in imajo še posebej dober okus. Seveda jih zabelimo z
ocvirki in najbolje teknejo z domačim ajmohtom oziroma telečjo obaro.
![]()
Masunjek
Masunjek oziroma pravilno slovensko, maslovnik, je tipična pastirska jed, pripravljen iz sladke in kisle smetane in zamešan z malo ajdove moke. Najbolj tekne topel, namazan na domačem kruhu, skupaj z latvico
kislega mleka. Pri pripravi smetano kuhamo toliko časa, da jed izloči maslo; od tod tudi njegovo ime. Najboljša je uporaba domače smetane, posnete z velikega lonca kislega mleka.
Buhtlji z domačo slivovo marmelado
Stara slivova drevesa, ki rastejo v našem sadovnjaku rodijo slive za najboljšo
slivovo marmelado, ki jo je kuhala že babica Mimi. V veliki črni ponvi jo je na zidanem štedilniku počasi "cmarila" cel dan. Včasih je bila potem tako trda, da je še z nožem nisi mogel izrezati iz kozarca. Taka je bila potem dobra le za buhteljne. Zanje je babica marmelado rahlo raztopila v ponvici, v katero je kanila malo vroče vode... za toplo vzhajano testo je bila potrebna tudi topla marmelada.
