Ukrep 112 Pomoč mladim prevzemnikom kmetij
Leta 2010 je Polona Virnik Karničar kot nova lastnica Šenkove domačije kandidirala na razpisu, namenjenem mladim prevzemnikom kmetij in pridobila del sredstev za zagon obnove domačije. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih informacij tega razpisa.
Razlogi za ukrepanje
Starostna struktura kmetijskih gospodarjev v Sloveniji je neugodna in se še slabša, kar negativno vpliva na kmetovanja kot poklicno usmeritev. Mlajši nosilci kmetijskih gospodarstev so praviloma bolje usposobljeni za delo v kmetijstvu in bolj podjetni in so se zato zmožni uč inkoviteje prilagajati tehnološkim spremembam ter razmeram na trgu, kar je pogoj za dvig produktivnosti dela in s tem konkurenčnosti kmetijstva. Marsikdaj se mladi ne odločijo za prevzem kmetije tudi če imajo za to priložnost, saj je le-ta povezan s problemom izplačila drugih dedičev in zagotovitve zagonskega kapitala za strukturno prilagoditev gospodarstva po prevzemu.
Cilj
Cilj podpore mladim prevzemnikom kmetij je spodbuditi prenos kmetije na mlajšo generacijo, izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetij, povečati razvojno sposobnost prevzetih kmetij ter s tem prispevati k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu.
Opis ukrepa
Podpora mladim kmetom za prevzem kmetije se izvaja v obliki enkratne finančne pomoči za lažji prevzem in strukturno prilagoditev gospodarstva po prevzemu. Kot prvi lastniški prevzem kmetije se upošteva prvi lastniški prevzem celotne kmetije, ki se dokazuje z vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo oziroma pogodbo o prenosu živali. V primeru, da postopek vpisa še ni končan, je za izpolnitev pogoja dovolj predložitev zahtevka za vpis v zemljiško knjigo. Kot prvi lastniški prevzem se smatra tudi prevzem kmetije, ki je več
ja kot kmetija, ki jo je do sedaj imel v lasti mladi kmet in za namen tega ukrepa še ni koristil sredstev.
Mladi kmet mora vlogi predložiti poslovni načrt o razvoju kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu, ki mora vsebovati:
-opis izhodiščnega stanja na kmetijskem gospodarstvu in opis specifičnih potreb, mejnikov in razvojnih ciljev po prevzemu,
-načrt izobraževanja v primeru, da prevzemnik ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznih poklicnih znanj in usposobljenosti,
-načrt naložb v primeru, da so te potrebne za realizacijo postavljenih razvojnih ciljev po prevzemu
Vizija razvoja kmetije Šenkova domačija
Šenkova domačija je zaščitena kot kulturni spomenik državnega pomena in leži na markantni točki pod mogočnimi ostenji Grintavcev. Kmetija, v katero se zadnjih 60 let ni vlagalo veliko, na vseh področjih zahteva visoka vlaganja. S svojimi devetimi poslopji, ki jih je preteklim rodovom uspelo ohraniti in svojo primerno lego omogoča preusmeritev v turizem. To je tudi moja vizija in primarna skrb po prevzemu kmetije od ostarele babice.
V skladu z že odobrenimi konservatorskimi in gradbenimi načrti je potrebno obnoviti in ohraniti obe stanovanjski hiši, ki bosta s spremembo namembnosti postali del turistične infrastrukture, poleg tega pa je potrebno obnoviti in posodobiti hlev in vzdrževati ostale objekte.
V denacionalizacijskem postopku smo poleg gozda dobili vrnjeni tudi dve planini, ki bosta s svojo ponudbo zaokrožili turistično ponudbo Šenkove domačije. Koča na Štularjevi planini je prav tako potrebna obnove, sama planina pa dodatnega čiščenja.
Investicije v turizmu vedno predstavljajo velik zalogaj za vlagatelja, zato bomo potrebna sredstva poskušali pridobiti še na drugih javnih razpisih, objavljenih v ta namen. Sredstva iz tega javnega razpisa bodo tako predstavljala le del potrebnih sredstev načrtovane investicije, ki se bo izvajala v okviru razpoložljivih možnosti. V primeru neuspešnosti na ostalih razpisih, se bo čas, potreben za vzpostavitev potrebnega nivoja turistične infrastrukture občutno podaljšal, saj sredstva, ki jih bomo po dogovoru z revirnim gozdarjem lahko pridobili iz gozda, vrnjenega v denacionalizaciji namreč ne bodo zadoščala za pokritje celotne investicije.