Šenkova domačija na Jezerskem

Šenkova domačija je s svojo gručasto postavitvijo osmih, z leseno kritino kritih stavb, neponovljiv biser alpske arhitekture, ki so ga naši predniki osnovali pred več kot 500 leti. Glavna hiša se domnevno ponaša z letnico 1517 in naselbina je nastala po odteku velikega jezera v 14. stoletju. Z ljubeznijo do dediščine prednikov je domačija ohranila svojo prvotno podobo, hiša pa je s svojo, za ta prostor, netipično mogočnostjo zavarovana kot kulturni spomenik državnega pomena in s tem podvržena strogemu varovanju. Zavedamo se njene neprecenljive vrednosti, zato jo z veseljem ohranjamo in delimo njeno bogato zgodovino z vami.





Pogled z dvorišča zajema vsa gospodarska poslopja Šenkove domačije, od katerih dve že manjkata, vendar pa je s tem odprt pogled na mogočno ostenje Grintovcev, ki daje celotni kulisi nezamenljiv pečat. Obstoječa gospodarska poslopja ohranjajo svojo podobo, prilagaja se notranjost, ki sprejema svoje nove prebivalce; krave, ovce, prašiče, kokoši in piščance, race in mačke.

Na Šenkovi domačiji smo do nedavnega živele 4 generacije in naša razširjena družina je štela 8 oseb. Žal se je leta 2014 od nas za vedno poslovila babica Mimi, ki nas je s svojim znanjem in optimizmom navduševala še v 91-tem letu starosti. Z že 25 let pokojnim možem Ludvikom sta po vojni zaživela v stari hiši, ki se ponaša s častitljivo letnico 1517 in jo ohranila v takem stanju, kot je danes.

Stara mama Brigita skrbi za sina Andreja, ki ima po nesreči s traktorjem cerebralno paralizo, seveda pa je vedno na voljo, kadar jo potrebuje kdo od vnukov. Luka je najstarejši in se najbolje znajde v kuhinji, Kristjan je dobro leto mlajši in ga največkrat najdemo v veži stare hiše, kjer sodeluje pri postrežbi gostov, najmlajša Maša pa uživa v komunikaciji z gosti in vas z veseljem popelje po kmetiji. Družino zaključujeva Drejc in Polona, ki sva si za cilj zadala oživitev kmetije in njeno ohranitev za nadaljnje rodove. Pri delu nam veliko pomaga tudi dedi Joža, ki je mojster za vse in v svoji delavnici pridno mizari, tesari ali kako drugače popravlja vse, kar je popravila potrebno. Poleg družinskih članov zaposlujemo tudi dve sodelavki za pomoč v kuhinji, strežbi in pospravljanju sob.


Kako se je vse skupaj začelo?

V letu 2010 je kmetijo od babice Mimi prevzela Polona in skupaj z možem Drejcem stopila na pot obnove starodavne kmečke naselbine. Prvi načrti obnove in preusmeritve segajo sicer že v leto 2004, vendar so morali dozoreti in najti pravo podobo. Najprej smo se posvetovali z arhitektom Markom Šenkom, katerega priimek še spominja na stare gospodarje Šenkove domačije (Marko je veliko mlajši bratranec naše babice Mimi; oba pa sta potomca Luke Šenka, ki se je leta 1775 odselil s Šenkove kmetije in priženil na Makekovo). Treba je bilo postaviti prioritete prenove stavb na domačiji in določiti njihovo novo namebnost.

Stari volovjek postane kotlovnica in del prostora za kampiranje

Prva stavba, ki smo se je lotili, je bil stari volovjek, kamor smo umestili kotlovnico in zalogovnik za ogrevanje na sekance ter sanitarije za prostor za kampiranje, ki je poleti urejen na travniku nad kmetijo. Poleg tega smo poravnali okolico stavbe, da je nastal raven peščen prostor, ki je poleti namenjen parkiranju avtodomov in osebnih avtomobilov vseh, ki kampirajo na kmetiji.  V volovjeku je dobila svoj prostor tudi letna kuhinja, ki jo uporabljajo gostje v kampu.

Obnovili smo tudi staro delavnico na osrednjem dvorišču, kjer kraljuje dedi Joža in hlev za kokoši in prašiče, kasneje pa še hlev za konje, krave in ovce.

Kamp Šenkova domačija

Obnova preužitkarske hiše in hleva


V letu 2012 je bil volovjek obnovljen in začeli smo s pripravljanjem načrtov za obnovo preužitkarske hiše. V tem letu smo pričakovali tudi odločbo o sofinanciranju obnove in jo pričakali konec jeseni. Takrat smo tudi pričeli z gradnjo nove stavbe; staro smo podrli, ohranili vitalne lesene dele in po zelo dolgi zimi, pomladi 2013 začeli z gradnjo nove. V dobrem letu je bila stavba zgrajena in slovesno odprta maja 2014.

Šenkova domačija Jezersko

Obnova stare hiše - kulturnega spomemnika

Po obnovi preužitkarske hiše smo se z vsemi do sedaj pridobljenimi izkušnjami lotili še obnove glavne stavbe na kmetiji - stare hiše, ki je zavarovana kot kulturni spomenik. Pri njeni obnovi je bila še posebej potrebna previdnost in veliko strokovnega znanja, ki so ga v obnovo vložili tako restavratorji kot gradbeniki. Z velikim mojstrstvom prekaljenega grabenika Franca Novaka in njegovih sinov ter sodelavcev nam je uspelo rešiti hišo pred njenim zagotovim propadom. S temeljitimi posegi v temelje in stene hiše smo stavbo podtemeljili, stene injicirali in povezali med seboj. Izolacija in talno gretje odslej skrbita za primerno klimo v stavbi, vse novo stavbno pohištvo pa je kopija starega. Mala škatlasta okna, velika dvojna macesnova vhodna vrata in obnovljena veža dajejo stavbi nezamenljiv pečat.

V stavbi je sedaj umeščena kuhinja, jedilnica, pisarna, recepcija in prostor za točenje pijač. Ohranili smo tudi črno kuhinjo, kjer prav lepo diši po dimu in nas spominja na čase, ko so se v njej sušili suhomesnati izdelki. Ohranili smo dušo srednjeveške stavbe, katere začetki segajo v začetek 16. stoletja. Verjetno je bil del stavbe zgrajen že leta 1517 ali pa mogoče še celo prej. Raziskave, ki so bile narejene na stavbi pred in med obnovo bodo kmalu skupaj z njeno, v pisnih virih najdeno zgodovino, objavljeni v knjigi, ki je v nastajanju.

Šenkova domačija stara hiša

In kaj nas še čaka?

Tretje gradbeno dovoljenje, ki smo ga ravno pridobili nas bo popeljalo do obnove podstrešnega dela stare hiše. Velik kvadratni tloris stavbe omogoča umestitev 6-ih sob in večjega družabnega prostora na podstrešje stavbe. Upamo, da bo podstrešje obnovljeno že v letu 2019 in bomo poleti v obnovljeno Šenkovo hišo že sprejeli prve goste.



Obiščite nas

Copyright 2018, Izdelava MMstudio
Naša spletna stran za boljše delovanje uporablja piškotke! Želite izvedeti več?
Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?